Zlato iz Drave v nakitu blagovne znamke Dravagold


Zlato iz Drave v nakitu blagovne znamke Dravagold

VIR: https://www.rtvslo.si/radiomaribor/zgodbe/zlato-iz-drave-v-nakitu-blagovne-znamke-dravagold/546478

Zlate luske iz Drave povezale hidroinženirja in oblikovalca nakita

Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavinah segajo v šesto stoletje pred našim štetjem. Zanimiv in tudi za današnje razmere presenetljiv pa je podatek, da je v začetku 20. stoletja na Dravi zlato izpiralo okoli 200 izpiralcev. Letos so v Staršah s pomočjo evropskega denarja začeli z obujanjem zgodbe o zlatokopih, zlato pa so začeli izpirati v okviru projekta Zlata Drava. O tem, da je ta reka res zlatonosna reka, sta se prepričala tudi hidrinženir Sašo Šantl in priznani oblikovalec nakita Srečko Molk, ki sta zlate luske ujela v čudovite kose nakita.

Primarna nahajališča zlata, ki se je v dolgih geoloških obdobjih izpiralo in odlagalo v koritu Drave, so v avstrijskih Turah. Tam so kremenove žile z zlatom, dolge več sto metrov. Zlati delci se največkrat naberejo v nižjih, bolj umirjenih delih rek in na notranjih delih rečnih meandrov, pripoveduje hidroinženir Sašo Šantl iz Medvod: »Pritoki reke Drave skupaj z ostalim prodom nosijo tudi zlate luskice, to se lahko za nekaj časa odloži, lahko tudi za nekaj 1000 let in potem ga reka nese naprej… Zlato je v Dravi prisotno, ker že primarne kamenine vsebujejo zlato.«

Pred 243-imi leti je cesarica Marija Terezija dala številnim izpiralcem zlata, tudi ob Dravi in Muri, stalno dovoljenje za to početje, ki ga je, kot pravijo zapisi, tedaj samo ob Dravi opravljalo okoli 200 izpiralcev. Dravske zlate luskice so v premeru velike okoli tričetrt milimetra, čeprav so našli tudi že celo 3-milimetrske. Za gram zlata je treba izprati približno kubični meter dravskega proda.

Drava in njene zlate luskice so povezale hidroinženirja Saša Šantla in oblikovalca nakita Srečka Molka s Ptuja. Pravi, da se njegov priimek izgovori »molk«, a se v zapisu odlično ujame z znanim pregovorom »molk je zlato«, njega je dravsko zastrupilo: »To me je takoj pritegnilo. Osnova pri mojem delu je les in tudi to zlato prihaja iz narave. Ko sem prvič zagledal na izkopani lopati zlate luske, sem bil navdušen.«

V kolekciji dravsko zlato tudi druge dravske minerale, kot sta granat in magnetit, povezujeta z različnimi vrstami lesa, med njimi s hrastovim, ki je bil del več kot 60 let starega vinskega soda, pove Srečko Molk: »Pred leti sem v ptujski Vinski kleti dobil te hrastove sode, stari so med 60 in 70 let. Hrast ima v osnovi rumenkasto barvo, v tem primeru pa je na sprednjem delu sod mozničen s kovinskimi mozniki, na vlagi in ko vino zateka v te špranje, les patinira, kar mu daje posebno črno barvo in na teh mestih lahko lepo poudariš to posuto zlato.»

En dan izpiranja ni dovolj za eno zapestnico

Za slabih tisoč luskic je treba obrniti štiristo lopat najčistejšega zlata – za eno zapestnico: v eni takih zapestnic je 1000 lučk oziroma 120 miligramov. Oblikovalec unikatnega lesenega nakita Srečko Molk, ki sodeluje z modnimi oblikovalci doma in po svetu, pove, da se v času epidemije posveča izdelavi kolekcije – Dravagold, vsaka zapestnica je zgodba zase, zanimanje za ta unikatni nakit pa raste.

Kolekcija je povezana tudi z načrtovanjem Zlatokopskega doživetja kot dodatne turistično-izobraževalne ponudbe ob Dravi, kot pravi Sašo Šantl pa obstaja zanimanje za nadgradnjo umetniškega ustvarjanja.

Več pa v prispevku:

Nataša Kuhar

VIR: https://www.rtvslo.si/radiomaribor/zgodbe/zlato-iz-drave-v-nakitu-blagovne-znamke-dravagold/546478